• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nebóre prid. neskl. (ọ̄) zastar. 

  1. 1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka
  2. 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek