nèdotakljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 

  1. 1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje // ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva
  2. 2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva
  3. 3. jur. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi

nèdotakljívi -a -o sam.: brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek