• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèdušèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dušen: nedušen glas, smeh
♦ fiz. nedušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek