nègóden tudi nègôden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 

  1. 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo // ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok
  2. 2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek