nèhôten -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) 

  1. 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja
     
    anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje
  2. 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek