nèkázen -zna -o prid. (ȅ-áknjiž. 

  1. 1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost
  2. 2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo po nekaznem obrazu
     
    knjiž., redko nekazen pritlikavec iznakažen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek