nèmôčen -čna -o prid. (ȅ-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči
● nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti
nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju
Dostopnost
Dostopnost