nèoborožèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oborožen: vojaki so se spopadli z neoboroženimi vaščani / ekspr. človek stoji pred življenjem neoborožen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek