• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèožénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) navadno v moškem spolu neporočen: neoženjen moški
● ekspr. v svojih neoženjenih letih je veliko hodil v hribe ko še ni bil poročen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek