nèpokréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 

  1. 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat
  2. 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek