• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèpopáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ) 

  1. 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje
  2. 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek