nèpotrében -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 

  1. 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben
  2. 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave
    ● 
    evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora

nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem

nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek