nèpremagljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 

  1. 1. ki ga ni mogoče premagati: nepremagljiv junak; zdelo se je, da je sovražnik nepremagljiv; nepremagljivo moštvo / knjiž. na tem področju je nepremagljiv / imeti nepremagljiv odpor do česa; nepremagljivo sovraštvo
  2. 2. ki se ne da odpraviti, odstraniti: nepremagljive ovire / nepremagljiv problem nerešljiv // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: obšla ga je nepremagljiva groza / z nepremagljivo silo ga je vleklo k njej

nèpremagljívo prisl.: izložba ga je nepremagljivo vabila; nepremagljivo zoprn



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek