• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèrodovíten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih // to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi // star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek