• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèugonobljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. neuničljiv: neugonobljiva snov; neugonobljivo pohištvo trdno, trpežno // to je izredno delaven, neugonobljiv človek / neugonobljivo hrepenenje zelo veliko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek