• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèumérjen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni umerjen: neumerjen človek; v govorjenju je neumerjen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek