nèustavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 

  1. 1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala
     
    ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno

nèustavljívo prisl.: neustavljivo drveti, prodirati; neustavljivo lep otrok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek