nèutolažljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da utolažiti: neutolažljiv otrok; ob sinovi nesreči je bil neutolažljiv / planila je v neutolažljiv jok

nèutolažljívo prisl.: neutolažljivo ihteti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek