• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nevérnik -a m (ẹ̑) 

  1. 1. star. brezverec: veljal je za nevernika
  2. 2. slabš., za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan: bojevati se proti nevernikom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek