nèvéšč -a -e prid. (ȅ-ẹ̄) ki česa ne zna (dobro): nevešč jezika se je težko znašel v tujem mestu; branja, star. branju nevešči ljudje; v plavanju je še nevešč / nevešča roka // neizurjen, neizkušen: nevešč plavalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek