nèzadovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni zadovóljen: nesrečen in nezadovoljen človek; vedno se pritožuje, zelo nezadovoljen je / nezadovoljni obrazi / biti nezadovoljen sam s seboj / z njegovim odgovorom so bili nezadovoljni / ekspr. z novim direktorjem niso ravno nezadovoljni so zadovoljni // ekspr. nocoj je nekam nezadovoljen slabe volje // evfem. tak je kot oče, takoj nezadovoljen nejevoljen, jezen

nèzadovóljno prisl.: nezadovoljno reči; nezadovoljno, prisiljeno se smehljati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek