nèzavéden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 

  1. 1. ki mu manjka zavednosti: narodno, politično nezavedni državljani; nezaveden Slovenec
  2. 2. ki se ga kdo ne zaveda: s svojo nezavedno ljubeznivostjo jih je pridobila; nezavedno sovraštvo / ima nezaveden strah pred vodo
  3. 3. knjiž. ki ni zavesten, ni hoten: nezavedni gibi; nezavedna laž, prevara
    ● 
    zastar. nezavedna se je zgrudila po tleh nezavestna

nèzavédno prisl.: nezavedno ga je iskala z očmi; to je naredil nezavedno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek