nèzavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 

  1. 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten
  2. 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah
  3. 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja

nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek