nèzgrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 

  1. 1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja
  2. 2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika // knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen

nèzgrešljívo prisl.: vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek