neznánskost -i ž (ȃ) knjiž., ekspr. lastnost, značilnost neznanskega: neznanskosti svojega hrepenenja ni mogel skriti / neznanskost dogajanja, odločitve / hrup je rasel v neznanskost neskončnost
 
knjiž., ekspr. to, da se je poročila z morilcem svojega moža, se jim je zdelo neznanskost nerazumljivo dejstvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek