• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nežnočúten -tna -o prid. (ū) knjiž. rahločuten, obziren: to je zelo nežnočuten človek / nežnočutni pomisleki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek