njún -a -o zaim. (ū) 

  1. 1. izraža svojino dvojice bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in ne ogovarja, ali dvojice stvari, o katerih je govor: njuna hiša; elementa in njuna specifična teža / konja sta težko vlekla in iz njunih teles se je kadilo
  2. 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: njuno veselje // izraža razmerje med to dvojico in okolico: njun življenjski prostor, ugled
  3. 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: njuni starši so kmetje / njuna prijatelja
  4. 4. izraža izhajanje od te dvojice: poslušajte njun nasvet // izraža medsebojnost: njuni odnosi; prim. njegov, njen, njihov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek