norčljív -a -o prid. (ī í) redko norčav: norčljiv človek / zaslišal je norčljiv smeh

norčljívo prisl.: norčljivo odgovarjati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek