nôsen -sna -o prid. (ó ō) 

  1. 1. raba peša, navadno v ženskem spolu ki ima v telesu plod; noseč: nosna ženska; bila je že tretji mesec nosna / nosna je s sosedom
  2. 2. knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: nosni oblaki
  3. 3. knjiž. nosilen: nosni steber
    ● 
    pesn. nosno zrno nabreklo, kaleče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek