novíc -a (ȋ) 

  1. 1. knjiž. redovniški pripravnik pred zaobljubo; novinec: novic pri jezuitih
  2. 2. nar. primorsko ženin: obdarovati novica in novico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek