• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

novotvórba -e ž (ọ̑) 

  1. 1. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: zdraviti novotvorbe
  2. 2. ekspr. kar je bilo nedavno narejeno: železobetonska novotvorba
    ♦     lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek