• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nráv in nràv nráva m (ȃ; ȁ á) zastar. 

  1. 1. narava, čud: človek prepirljivega, šaljivega nrava / po svojem nravu je dober
  2. 2. nav. mn. navada: nravi tistega časa so bili zelo kruti / narodni nravi in običaji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek