ó m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, ó ója (ọ̄) šestnajsta črka slovenske abecede: vse oje bere široko; označiti z o; veliki in mali o // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki o; široki o; različna kvaliteta oja
● 
ima noge na o po obliki podobne črki O



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek