• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ob... predpona 

  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti
    2. b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati
    3. c) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: obhoditi, obletati
    4. č) izgube, odstranitve česa: obglodati, obklesati, obrati / obstreliti / obrabiti
    5. d) nastopa stanja ali usmerjenosti dejanja v stanje, kot ga nakazuje osnovni glagol: obležati, obmirovati, obviseti / obnoviti / obnoreti
    6. e) nadaljevanja stanja, kot ga nakazuje osnovni glagol: občepeti, obsedeti
    7. f) deležnosti tega, kar izraža osnova: obdavčiti, obljuditi, oborožiti
    8. g) same dovršnosti: občutiti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obdaritev, obhod, obtožba
  3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: obcesten, občasen, obletnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek