• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obálten -tna -o [u̯t] prid. (á ā) nar. 

  1. 1. zelo velik, zelo debel: obalten čok; obalten nahrbtnik / obaltni čevlji / obaltna ženska nerodna, okorna
  2. 2. nespodoben, neprimeren: prepevati obaltne pesmi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek