občeméti -ím [čəmdov., občemì (ẹ́ í) 

  1. 1. ostati v sedečem položaju negiben in tih: skril se je med grmovje in občemel / ekspr. roke so občemele na mizi
  2. 2. ekspr. zadremati: naslonil je glavo na kolena in občemel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek