• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

občúten1 -tna -o prid., občútnejši (ū) 

  1. 1. ekspr. precej velik, precejšen: naložiti komu občutno kazen; občutne razlike v cenah; škoda je občutna; občutno omejevanje uvoza
  2. 2. zastar. občutljiv: ljudje so občutni, predmeti pa ne / ima zelo občutno glavo

občútno prisl.: govoril je občutno posmehljivo; lahko bi jim občutno škodoval



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek