• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obešenjáški -a -o prid. (á) nav. ekspr. 

  1. 1. ki izraža ironijo človeka v brezizhodnem položaju: obešenjaški smeh; obešenjaške šale / trpko obešenjaški način govorjenja; obešenjaški odnos / obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju // lahkomiseln, neresen: govoriti v obešenjaškem tonu; v gostilni je vladalo obešenjaško razpoloženje
  2. 2. ničvreden, malovreden: obešenjaška druščina, sodrga / obešenjaški videz

obešenjáško prisl.: obešenjaško govoriti; obešenjaško se zasmejati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek