1. stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin:s pridnostjo je prišel do sreče in obilja; obilje in udobje sodobnega življenja / ekspr. hotel je zbežati iz sitega obilja in morečega dolgočasja
2. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina:med raki je obilje oblik in vrst; podnebje z obiljem dežja // v prislovni rabi, v zvezi v obiljuizraža veliko količino, množino:imeti vsega v obilju; stara hruška vsako leto v obilju rodi / mož je v obilju razkazoval svojo moč
Dostopnost