objézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. z jezdenjem priti okrog česa: v diru je objezdil steber sredi arene
  2. 2. z jezdenjem se izogniti: v velikem loku je objezdil sovražni tabor
  3. 3. z jezdenjem prepotovati: objezditi deželo, posestvo / objezditi vsa delovišča v gozdu
  4. 4. star. izuriti žival za ježo: slabo objezditi konja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek