obláčiti -im nedov., obláčite in oblačíte; oblačíla tudi obláčila (á)
1. delati, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke:mati oblači otroka; oblačiti hlače, jopico; ta srajca se oblači čez glavo / redko oblačiti nogavice obuvati
2. ekspr. oskrbovati z obleko, oblačili:starši so ga hranili in oblačili; oblačiti se pri znanem krojaču ● knjiž. oblačiti besede v pesniške prispodobe izražati se, govoriti v pesniških prispodobah; knjiž. oblačiti pesmi v različne napeve dajati pesmim različne napeve
obláčiti se s prislovnim določilomizraža, da ima, nosi kdo oblačilo, dodatke, kot nakazuje določilo:športno, po modi se oblačiti / navadno se oblači v svetle obleke ●knjiž., ekspr. drevesa so se začela oblačiti v zeleno so začela zeleneti; knjiž. volja do moči se oblači v različne ideologije se kaže v različnih ideologijah
Dostopnost