• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

óblanica -e ž (ọ̑) nav. mn., star. oblanec: pomesti oblanice
● nad vrati so visele oblanice nekdaj šop oblancev kot znamenje za gostilno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek