oblíkovec -vca (ī) 

  1. 1. nar. okroglo, nerazcepljeno poleno; okroglica: nasekati naročje oblikovcev
  2. 2. les. drobnejši neobdelan les, ki se uporablja zlasti za opornike: rov so podprli s hrastovimi oblikovci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek