oblížje -a (ȋstar. 

  1. 1. (najbližja) okolica: sprehajati se po obližju mesta / tako misli on in njegovo obližje
  2. 2. kraj, prostor, ki je blizu; bližina: videti kaj iz obližja; ker je bil skrit v obližju, je vse slišal
  3. 3. okolje, milje: družinsko, pisarniško obližje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek