• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obmótati -am tudi obmotáti -ám dov. (ọ̑; á ȃ) knjiž., redko oviti, poviti: rano so mu očistili in obmotali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek