obnébje -a (ẹ̑) 

  1. 1. star. nebo, nebesni obok: vse obnebje se je prekrilo s črnimi oblaki; jasno, neskončno obnebje / Prešeren je prva zvezda na obnebju slovenskih pesnikov
     
    knjiž. morje se širi do obnebja obzorja
  2. 2. zastar. podnebje: ta rastlina uspeva v zmerno toplem obnebju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek