• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obnovítelj -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj obnovi: obnovitelji gradu so že začeli z delom / obnovitelji gledališča



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek