obóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obod: obodni del kolesa / obodne stene zunanje // obodne pokrajine obrobne // razlikovati osrednje delo od obodnega stranskega, manj pomembnega
♦ 
anat. obodno živčevje živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; periferno živčevje; fiz. obodna hitrost hitrost, ki jo ima vrteče se telo na obodu kroga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek