obòj -ôja (ȍ ó) 

  1. 1. priprava, navadno iz desk, ki kaj obdaja, pokriva: zbiti oboj; zavarovati vodovodni dotok z lesenim obojem; oboj v rudniku
  2. 2. knjiž. podboj: odprl je vrata in se naslonil na oboj / okenski oboj okenski okvir



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek