obojespôlen -lna -o prid. (ȏ) 

  1. 1. knjiž. ki je iz pripadnikov obeh spolov: obojespolna mladina se je navduševala za pesnika
  2. 2. biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: obojespolna žival / zarodek je sprva obojespolen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek